zaključni izpit2018-08-11T03:56:41+00:00

ZAKLJUČNI IZPIT

Naziv poklicne izobrazbe si kandidati pridobijo, ko uspešno opravijo zaključni izpit v enem izmed izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja.

SPOMLADANSKI ROK  2018

4. maj 2018 rok za pisno prijavo k zaključnem izpitu
1. junij 2018 rok za pisno odjavo od zaključnega izpita
4. junij 2018 pisni izpit iz slovenščine
5. do 8. junij 2018 ustni in praktični izpiti
15. junij 2018 seznanitev kandidatov z uspehom pri zaključnem izpitu

JESENSKI ROK  2018

4. avgust 2018 rok za pisno prijavo k zaključnem izpitu (prijave po pošti)
17. avgust 2018 rok za pisno odjavo od zaključnega izpita
20. avgust 2018 pisni izpit iz slovenščine
20. do 25. avgust 2018 ustni in praktični izpiti
31. avgust 2018 seznanitev kandidatov z uspehom pri zaključnem izpitu

Okvirni koledar za zaključni izpit določi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na začetku šolskega leta. Glede na določene datume smo pripravili okvirni šolski koledar za šolsko leto 2017/2018.

PRIJAVA NA ZAKLJUČNI IZPIT
Na zaključni izpit se je potrebno prijaviti najkasneje 30 dni pred pričetkom. Prijavnico izpolnite osebno na šoli (v referatu) ali pa izpolnjeno in podpisano oddate
osebno v referat tajnici šolske komisije za zaključni izpit. Pred pristopom k zaključnemu izpitu je potrebno poravnati stroške izpita.

ODJAVA OD ZAKLJUČNEGA IZPITA
Od zaključnega izpita se lahko odjavite najkasneje 2 dni pred začetkom izpitnega roka (pisna odjava, osebno v šoli). V tem primeru se plačilo zaključnega
izpita upošteva v naslednjem roku. Če se ne odjavite (pravočasno), se šteje kot da izpita niste opravljali, zapade pa vam tudi plačilo zaključnega izpita. Prav tako morajo biti 2 dni pred začetkom zaključnega izpita opravljene vse obveznosti po programu.

OPRAVLJEN ZAKLJUČNI IZPIT
Zaključni izpit je opravljen, ko je kandidat pozitivno ocenjen iz obeh izpitnih enot.

POPRAVLJANJE NEGATIVNIH OCEN
Kandidat, ki je že opravljal zaključni izpit in je bil uspešen pri posamezni izpitni enoti, opravlja samo izpitno enoto, pri kateri je bil ocenjen negativno.

OPROSTITEV OPRAVLJANJA IZPITA
Kandidat, ki je v zaključnem letniku pri slovenščini dosegel oceno odlično, je pri zaključnem izpitu oproščen opravljanja tega izpita.

PRIZNAVANJE POSAMEZNIH ENOT
Kandidatu, ki si je pridobil srednjo poklicno ali enakovredno izobrazbo po prejšnjih predpisih oz. je pri zaključku izobraževanja opravil izpit iz prve izpitne enote, se pri pridobitvi novega naziva srednje poklicne izobrazbe prizna slovenščina, ne glede na način zaključka izobraževanja, ki je tedaj veljal.

VEČ INFORMACIJ O ZAKLJUČNEM IZPITU
Več o zaključnem izpitu si lahko preberete na spletnih straneh Državnega izpitnega centra.

Pogoj za pristop k zaključnemu izpitu so pozitivno opravljeni vsi po programu določeni splošno izobraževalni predmeti, obvezni strokovni moduli, izbirni strokovni moduli, odprti del kurikula, opravljeno praktično usposabljanje, interesne dejavnosti  in poravnane vse finančne obveznosti.

Kandidat, ki je v zaključnem letniku pri slovenščini dosegel oceno odlično, je pri zaključnem izpitu oproščen opravljanja tega izpita.

Zaključni izpit poteka v spomladanskem, jesenskem in zimskem roku, podrobnejšo razporeditev opravljanja za posamezno šolo določi šolska komisija za zaključni izpit in objavi najkasneje do 31. januarja za tekoče šolsko leto.

Kandidat lahko zaključni izpit ali posamezni izpit opravlja ali izboljšuje večkrat.

Udeleženci, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, šolanje zaključijo z zaključnim izpitom, ki je sestavljen iz:

  • pisnega in ustnega izpita iz slovenščine
  • izdelka oz. storitve z zagovorom

Na zaključnem izpitu kandidati izkazujejo teoretično in praktično znanje, ki so ga pridobili med procesom izobraževanja in s katerim dokažejo, da so usposobljeni za poklic. Po opravljenem zaključnem izpitu se kandidati lahko zaposlijo brez nadaljnjega formalnega izobraževanja ali usposabljanja (pripravništva), lahko pa nadaljujejo izobraževanje po vertikali.

PRVA IZPITNA ENOTA – SLOVENŠČINA

PISNI DEL IZPITA traja v skladu z izpitnim katalogom najmanj 90 minut in največ 120 minut. Dovoljena pripomočka na pisnem izpitu sta nalivno pero ali kemični svinčnik.

  • branje/poslušanje neumetnostnega besedila, približno 400 besed in pisno razčlenjevanje neumetnostnega besedila (45 min)
  • pisanje neumetnostnega besedila (45 min)

USTNI DEL IZPITA traja največ 20 minut. Kandidat odgovarja na vprašanja iz izpitnega listka. Izpitni listek lahko enkrat zamenja.  Kandidat ima dodatnih 15 minut časa za pripravo.

  • zagovor pisnega dela izpita
  • pogovor o prebranem knjižnem besedilu ob odlomku na izpitnem lističu

DRUGA IZPITNA ENOTA – STORITEV IN ZAGOVOR

  • se izvede skladno z “Navodili za izvedbo storitve z zagovorom”
  • izdelava izdelka oziroma storitve in zagovor se lahko izvaja individualno ali skupinsko, v šoli ali pri delodajalcu
  • mentor svetuje, spremlja in zagotavlja samostojno izdelavo izdelka oziroma storitve
  • mentor tudi preverja ali kandidat upošteva pravila o varstvu pri delu in pravila o varovanju zdravja

Navodila za točkovanje določita državna predmetna komisija (za pisni del 1. in 3. predmeta) in strokovni aktiv posameznega strokovnega področja (za ustni del 1. in 3. predmeta ter za 2. in 4. predmet):

  • Pri izpitu je mogoče dobiti največ 100 točk, pri tem pa se upoštevajo točke, dobljene pri vseh delih izpita.
  • Število točk, ki jih kandidat doseže pri vseh delih izpita iz posameznega predmeta, se na podlagi vnaprej določenih meril pretvori v oceno.
  • Z merili za pretvorbo točk v ocene se določi število točk (meja) za posamezne ocene. Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1).
  • Ne glede na to pa je kandidat pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, pri tem predmetu ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
  • Merila za pretvorbo točk v ocene določi državna komisija za PoM na predlog državne predmetne komisije (za 1. in 3. predmet) in strokovni aktiv posameznega strokovnega področja, ki je pripravljal izpitno gradivo (za 2. in 4. predmet). Določita jih za spomladanski rok, jesenski in zimski izpitni rok.
  • Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate, ki so opravljali maturo.

Ocenjevanje je delno eksterno (enotni izpitni red za vse kandidate, pisni del pri prvem in tretjem predmetu enoten za vse, isti dan ob isti uri, enotna merila za točkovanje, enotna merila za pretvorbo točk v ocene, dva neodvisna ocenjevalca druge izpitne pole pri slovenščini in tujih jezikih, enotna navodila za pripravo 2. in 4. predmeta). Znanje se ocenjuje v skladu z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom. Tako so določeni tudi deli izpita iz posameznega predmeta: pisni izpit, ustni izpit, praktični izpit in zagovor praktičnega izpita. Če kandidat izpita ali dela izpita ni opravil, se izpit ali del izpita točkuje z nič točkami, razen v primerih, ko je s Pravilnikom o poklicni maturi določeno drugače.

Pri pisnem izpitu vsak kandidat dobi šifro, njegov ime in priimek sta ocenjevalcem neznana, kar zagotavlja anonimnost, pravičnost, nepristranskost. Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina, tuji jeziki) in se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.

Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma predavatelj, ki je kandidata poučeval strokovni/e predmet/e. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca. Praktični izpit (izdelek, storitev) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se točkuje ločeno.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno – splošni učni uspeh je vsota doseženih ocen in je izražen v točkah. V skladu z ocenjevalno lestvico lahko doseže kandidat pri 1. predmetu poklicne mature pozitivne ocene 2-8, pri 2., 3. in 4. predmetu pa 2-5. Najvišje možno število točk je 23 točk (1 x 8 + 3 x 5).

Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se podeli maturitetno spričevalo s pohvalo, in to slovesno (zlati maturant). Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemen splošni uspeh.

Pravico do popravnega izpita poklicne mature ima kandidat, ki je dosegel pozitivni oceni vsaj pri dveh predmetih. Ocene lahko popravlja še dve leti po opravljanju PoM na isti šoli. Če ocen ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti. Ponovno opravljanje poklicne mature v celoti ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Pri ponovnem opravljanju poklicne mature v celoti se rezultati preteklega opravljanja poklicne mature ne upoštevajo. Kandidatu se trajno prizna le pozitivna ocena, dosežena pri storitvi oziroma izdelku. Lahko pa kandidat ponovno opravlja storitev ali izdelek; v tem primeru se upošteva boljša ocena.

Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko izboljša pozitivne ocene pri posameznih predmetih in s tem tudi splošni uspeh. Predpisi omogočajo izboljševanje ocene samo enkrat, in to samo v dveh letih po tem, ko je kandidat maturo uspešno opravil.

Zaključni izpit na šoli vodi šolska komisija za zaključni izpit, ki jo sestavljajo predsednik, namestnik in najmanj trije člani. Člani imajo namestnike. Mandat šolske komisije traja eno šolsko leto.

SESTAVA ŠOLSKE MATURITETNE KOMISIJE ZA ZAKLJUČNI IZPIT

  • predsednicak: Sabina Rovšek
  • namestnica: Klavdija Mali
  • tajnica: Sandra Katić
  • član: Damjan Štrus (namestnik: Peter Seljak)
  • član: Miklavž Šef (namestnik: Gordana Marinović)
  • član: Stanko Miklič (namestnik: David Jančič)

Zaradi kršitev izpitnega reda šole se lahko izrečejo naslednji ukrepi:

  • opomin
  • prekinitev dela izpita ali izpita

V primeru zamenjave identitete kandidata se izpit prekine in razveljavijo vsi izpiti zaključnega izpita.

Ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Opomin izreče nadzorni učitelj oziroma mentor, prekinitev dela izpita ali izpita in razveljavitev izpitov zaključnega izpita pa šolska komisija.

V primeru kršitve nadzorni učitelj oziroma mentor ugotovitve zapiše v zapisnik o zaključnem izpitu in o njih nemudoma obvesti predsednika šolske komisije, ki ugotovi dejansko stanje.

O ukrepu odloči šolska komisija tako, da kandidatu v 24 urah po ugotovitvi kršitve izda sklep o prekinitvi izpita oziroma razveljavitvi vseh izpitov zaključnega izpita.

Šolska komisija o vseh ukrepih zoper kršitelje obvesti Državno komisijo.

PRITOŽBE

Če so bile pri opravljanju zaključnega izpita v šoli ali pri delodajalcu kršene določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na postopek izvedbe izpita, je dovoljena pritožba na šolsko komisijo naslednji dan po izpitu. Šolska komisija odloči o pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe.

Če šolska komisija ugotovi, da je pritožba  utemeljena, lahko na podlagi dokumentacije določi novo oceno oziroma imenuje tričlansko komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata. O datumu ponovne ocenitve šolska komisija obvesti kandidata najmanj en dan pred izpitom.

Odločitev šolske komisije je dokončna.

Postopek ugovora na oceno poteka v skladu z določbo 81. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Informacije v zvezi s poklicno maturo dobite pri tajnici šolske komisije za zaključni izpit Sandri Katić po predhodnem dogovoru v referatu IC Geoss, na e-naslovu sandra@ic-geoss.si ali na naši telefonski številki.