Znanje in izkušnje so, manjka (še) več sodelovanja in enotnega načrtovanja

 

Kamnik, 12. februarja 2020 – Na prvi od štirih okroglih miz ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij v organizaciji LAS-a Srce Slovenije v Mekinjskem samostanu v Kamniku so sodelujoči predstavili v projektu pridobljeno znanje in izkušnje. Obenem pa ugotavljali, da je kljub temu še precej prostora za sodelovanje in povezovanje ne le med kmeti kot proizvajalci lokalne hrane, ampak tudi med njimi in potrošniki, manjka tudi bolj usmerjeno načrtovanje pridelave, predelave, podpore in trženja.


Župan Kamnika Matej Slapar je v pozdravu prisotnih izpostavil pomen domače, lokalno pridelane hrane, k čemur stremijo v občini, in ki dobiva tudi med potrošniki vedno več zaupanja.
Prisotne je nagovoril predsednik LAS-a Željko Savič (tudi župan Občine Dol pri Ljubljani), ki je izpostavil pomen projekta Odprta vrata kmetij, s katerim spodbujajo samooskrbo na tem območju, ter novo znanje in izkušnje, ki so jih kmetje razvili skozi različne programe, tudi mentorske.
Iz šestih občin območja delovanja LAS-a Srce Slovenije (Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Kamnik) so bili vključeni: dve kmetiji (Pr’ Ropet, Volčji Potok; Ekološka kmetija Matevžuc, Hruševka) ter Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice. Predstavniki vseh treh so izpostavili dobre izkušnje, s katerimi so prek programov izobraževanj na vzorčnih izkustvenih kmetijah v seneni verigi na območju partnerskih LAS spodbujali pridelavo, predelavo in porabo mleka senene prireje, v sadni verigi pa pridelavo in predelavo jagodičevja in drugega sadja.

Kot je povedal Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice in podpredsednik Zveze sadjarskih društev Slovenije, so v sklopu projekta v sadovnjaku v Tunjicah razvili programe za vrtčevske in osnovnošolske otroke, ki jim predajajo znanje o avtohtonih slovenskih sortah ter travniških sadovnjakih, ki so pomemben del kulturne krajine, obenem pa zanimivi tudi za turiste. Po njegovem mnenju bi morali obdelati vsak kvadratni meter slovenske zemlje, po vzorih iz Švice, Avstrije. Opozoril je, da smo na področju pridelave sadja še premalo samooskrbni.

Domen Virant s Kmetije Pr’ Ropet, ki se je s kmetijstvom pričel ukvarjati pred petimi leti, ko je prevzel babičino kmetijo, je poudaril pomen znanja, ki bi mu prišlo prav ob vzpostavitvi nasada jagodičevja in pridelave kozjega mleka. Sam je pridobljeno teoretično znanje poglobil z lastnimi izkušnjami. Sodelovanje v projektu, v sklopu katerega so razvili mentorske programe, je bilo zanj, je ocenil, »kot naročeno«, znanje pa skozi mentorstvo o vzpostavitvi nasadov jagodičevja lahko tudi po zaključku projekta posreduje naprej zainteresiranim kmetom.

Jože Korošec z Ekološke kmetije Matevžuc (Hruševka, Tuhinjska dolina), v travniškem nasadu vzgaja predvsem jablane, jabolka pa predeluje v jabolčni sok, kis in mošt. V projektu so gostili več skupin šol in vrtcev. Nadgradnjo sodelovanja sicer vidi tudi v prenosu znanj in izkušenj med sodelujočimi kmetijami iz drugih LAS-ov.

Dr. Janez Bogataj je predvsem poudaril, da smo izgubili stik z naravo, da ni več kontinuitete znanja in veščin naših dedov in babic. Danes to znanje znova vzpostavljamo in le počasi spet pridobiva na veljavi. Izpostavil je več kolektivnih blagovnih znamk po vsej Sloveniji ter primer dobre prakse na Kamniškem z vzpostavitvijo Okusov Kamnika, s čimer so pred leti uredili prehransko strategijo tega območja.
Manjka pa (še vedno) več sodelovanja in povezovanja med kmeti in potrošniki (gostinci, javnimi zavodi …). Kot primer je navedel otok Menorka, ki ga je nedavno obiskal, kjer 70 % pridelane hrane pripravijo za šolske malice in kosila, kar 2.000 otrok (na otoku je 90.000 prebivalcev) pa se letno vpiše v kmetijske šole. Mladi kmetje so visoko izobraženi, izrazito usmerjeni v bio proizvodnjo in pametno vpeljujejo inovativne kmetijske strategije iz drugih okolij, kar je strnil z besedami, da je »pomembno kapirati in ne kopirati«.
Poudaril je, da se mora naša miselnost spremeniti – imamo pridelke in izdelke slovenskih kmetov vrhunske kakovosti, ki pa bi potrebovali nekaj spodbude države. Ta sicer spodbuja kmetovalce preko različnih razpisov za dopolnilne dejavnosti, je povedala Barbara Lapuh, koordinatorica za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Poudarila je pomen kratkih prehranskih verig, ki so bile pred letom 2000 neprimerno bolj razvite skozi različne zadruge, kasneje pa so skozi javne razpise, na katerih morajo javni zavodi naročati 80 % hrane po ključu najcenejšega ponudnika, izgubile na veljavi.

Obiskovalci so v razpravi opozorili na razpise države, ki da niso prilagojeni za vse, predvsem ne za majhne kmetije, postopki so zbirokratizirani, preveč je dela z administracijo, zato bi bilo nujno potrebno spremeniti zakonodajo, uskladiti kmetijske politike načrtovanja, trženja.
Slišati je bilo še, da je to še toliko bolj pomembno, saj naj bi Slovenija imela med evropskimi državami malo obdelane zemlje na prebivalca.

Udeleženci so okroglo mizo zaključili z razmišljanjem o tem, kako (s prehrano, z miselnostjo, s politiko) do bolj zdravega srca Slovenije:
– z več zdravega načrtovanja in prilagajanja kmetijstva okoljskim spremembam,
– z več sodelovanja, povezovanja in osveščanja tako kmetov – potencialnih pridelovalcev – kot potrošnikov,
– z več spoštovanja slovenskega kmeta v javnosti,
– z razvojem kmetijstva, ki se ne bo upravljal izza pisalnih miz,
– s sodelovanjem malih, srednjih in velikih kmetij,
– s čim manj hrane z globalnega trga in
– s pospeševanjem lokalnih verig s hrano visoke kakovosti.

Pomembno je, da znanje in izkušnje, pridobljene v projektih, kot je Odprta vrata kmetij, v lokalnem okolju deležniki nadgradijo in razvijajo v skupno dobro – za zdravo srce Slovenije! Predvsem pa, kot so izpostavili gostje okrogle mize, da o tem korektno poročajo in osveščajo mediji, na kar se je odzval predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc, ki je predlagal, da jih povabijo na ogled kmetij. Po koncu okrogle mize so se tako že dogovorili, da s koordinatorico projekta Sabino Romšak izvedejo ekskurzijo, na kateri bodo sodelujoči, vključeni v t. i. sadno in/ali seneno verigo, predstavili izkušnje, znanje, predvsem pa svoje kakovostne pridelke in izdelke.

Okrogla miza v Kamniku je bila prva od štirih okroglih miz, ki potekajo pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandre Pivec.

Naslednje tri bodo 3. marca v Lescah, 9. marca v Škofji Loki in 12. marca v Cerknem, in sicer v organizaciji LAS Gorenjska košarica, LAS loškega pogorja in LAS s CILjem.

Vljudno vabljeni!

Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS Srce Slovenije.
2020-02-17T09:29:10+02:00