poklicna matura2018-11-30T08:58:27+00:00

POKLICNA MATURA

S poklicno maturo (PoM) kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Kandidati z opravljeno poklicno maturo pridobijo srednjo strokovno izobrazbo, hkrati pa se lahko vpišejo na višješolski in visokošolski študij.

 

OKVIRNI KOLEDAR POKLICNE MATURE 2018/2019

 

V skladu z okrožnico MIZŠ, je  določen okvirni koledar splošne in poklicne mature v šolskem letu 2018/ 2019 za programe SSI in PTI:

ZIMSKI IZPITNI ROK 2019:

15. november 2018 Rok za oddajo predprijav k poklicni maturi

Oddaja vlog za uveljavljanje pravic KPP-jev pri PM na podlagi odločitve o usmeritvi za spomladanski, jesenski in zimski izpitni rok

3. december 2018 Zadnji rok za prijavo na zimski rok poklicne mature
22. januar 2019 Zadnji rok za naknadno prijavo k PM  iz upravičenih razlogov
28. januar 2019 Zadnji rok za pisno odjavo od PM
30. januar 2019 Zadnji rok za obveščanje kandidatov, ki ne izpolnjujejo pogojev za pristop k PM
1. februar 2019 Začetek zimskega izpitnega roka
PISNI IZPITI
1. februar 2019 Slovenščina
4. februar 2019 2. predmet poklicne mature
5. februar 2019 Matematika, angleščina, nemščina
USTNI IZPITI in 4. predmet: od 6. februarja do 15. februarja 2019
Seznanitev kandidatov z uspehom: 4. marec 2019
Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo: 7. marec 2019

SPOMLADANSKI IZPITNI ROK 2019:

30. marec 2019 Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi
19. maj 2019 Zadnji rok za naknadno prijavo k PM  iz upravičenih razlogov
25. maj 2019 Zadnji rok za pisno odjavo od PM
27. maj 2019 Zadnji rok za obveščanje kandidatov, ki ne izpolnjujejo pogojev za pristop k PM
29. maj 2019 Začetek spomladanskega izpitnega roka
PISNI IZPITI
29. maj 2019 Slovenščina
1. junij 2019 Angleščina
6. junij 2019 Nemščina
8. junij 2019 Matematika
11. junij 2019 2. predmet poklicne mature
USTNI IZPITI in 4. predmet: od 13. junija do 22. junija 2019.
Seznanitev kandidatov z uspehom: 5. julij 2019
Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo: 8. julij 2019

JESENSKI IZPITNI ROK 2019:

6. julij 2019 Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi na šoli
14. avgust 2019 Zadnji rok za naknadno prijavo k PM  iz upravičenih razlogov
20. avgust 2019 Zadnji rok za pisno odjavo od PM
22. avgust 2019 Zadnji rok za obveščanje kandidatov, ki ne izpolnjujejo pogojev za pristop k PM
 24. avgust 2019 Začetek jesenskega izpitnega roka
PISNI IZPITI
24. avgust 2019 Slovenščina
26. avgust 2019 Matematika
28. avgust 2019 Angleščina, Nemščina
30. avgust 2019 2. predmet poklicne mature
USTNI IZPITI in 4. predmet: od 24. avgusta do 4. septembra 2019
Seznanitev kandidatov z uspehom: 10. september 2019
Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo: 12. september 2019

 

Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je:

  • uspešno končal 4. letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja,
  • uspešno končal 2. letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja,
  • zaključil 4. letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj,
  • opravil mojstrski izpit.

Kandidat se k poklicni maturi prijavi na šoli, kjer je opravil zaključni letnik.

Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih, spomladanskemjesenskem in zimskem. Kandidat se lahko prijavi h kateremkoli roku.

Kandidat se prijavi k opravljanju poklicne mature na obrazcu PRIJAVA K POKLICNI MATURI. Kandidati oddajo prijavo na poklicno maturo najpozneje 60 dni pred začetkom spomladanskega roka oziroma 45 dni pred jesenskim in zimskim rokom. Če ima kandidat utemeljen razlog, se lahko prijavi najkasneje deset (10) dni pred opravljanjem poklicne mature; o utemeljenosti naknadne prijave odloča Šolska maturitetna komisija.

Kandidati s posebnimi potrebami k prijavnici priložijo ustrezna dokazila zaradi uveljavljanja prilagoditve izvedbe poklicne mature. Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poklicne mature, ga predsednik Šolska maturitetna komisija najkasneje en (1) dan pred opravljanjem o tem pisno obvesti.

Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje tri (3) dni pred začetkom izpitnega roka z obrazcem ODJAVA OD POKLICNE MATURE/PREDMETA, sicer je v tem roku in tem predmetu neocenjen oziroma se šteje, da izpita ni opravljal.

OBVEZNI DEL:

  • prvi predmet je slovenščina
  • drugi predmet je temeljni strokovno-teoretični predmet, ki ga kandidati osvojijo pri obveznih strokovnih modulih

IZBIRNI DEL:

  • tretji predmet je matematika ali tuji jezik (angleščina, nemščina)
  • pri četrtem predmetu kandidati opravljajo različne oblike praktičnega dela v poklicu oz. stroki (izdelek, storitev, seminarska naloga, projektno delo itd. z zagovorom).

Kandidati opravljajo poklicno maturo v skladu z Maturitetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo za posamezno leto. V njem lahko najdejo vse informacije o vsebini in izvedbi posameznih izpitov poklicne mature.

MATURITETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO 2018
MATURITETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO 2019

Informacije o doseganju standardov znanja za posamezen predmet poklicne mature najdejo kandidati v predmetnih izpitnih katalogih. Za del poklicne mature, kjer se ugotavlja doseganje poklicnih kompetenc in strokovna usposobljenost kandidatov, skrbi Center RS za poklicno izobraževanje.

PREDMETNI IZPITNI KATALOGI ZA POKLICNO MATURO 2018
PREDMETNI IZPITNI KATALOGI ZA POKLICNO MATURO 2019

SLOVENŠČINA
od 09:00 do 10:00 – prva izpitna pola (dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik)
od 10:00 do 10:10 – odmor
od 10:10 do 11:10 – druga izpitna pola (dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik)

TUJI JEZIK
od 09:00 do 10:00 – prva izpitna pola (dovoljeni pripomočki: enojezični in dvojezični slovarji)
od 10:00 do 10:10 – odmor
od 10:10 do 11:10 – druga izpitna pola (dovoljeni pripomočki: enojezični in dvojezični slovarji)

MATEMATIKA
od 09:00 do 11:00 – izpitna pola (dovoljeni pripomočki pri pisnem izpitu so: nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka, numerično žepno računalo brez grafičnega zaslona in brez možnosti simbolnega računanja, šestilo, trikotnik (geotrikotnik), ravnilo, kotomer in trigonir. Izpitna pola vsebuje tudi formule, s katerimi si kandidat lahko pomaga pri reševanju nalog. Pri konstrukcijskih nalogah je treba uporabljati geometrijsko orodje. Pri reševanju nalog mora biti jasno in korektno predstavljena pot do rezultata z vmesnimi računi in sklepi.)

GOSPODARSTVO
od 09:00 do 09:45 – prva izpitna pola (dovoljeni pripomočki: žepni računalnik)
od 09:45 do 09:55 – odmor
od 09:55 do 10:40 – druga izpitna pola (dovoljeni pripomočki: žepni računalnik)

LOGISTIKA
od 09:00 do 09:35 – prva izpitna pola (dovoljeni pripomočki: kemično pisalo)
od 09:35 do 09:45 – odmor
od 09:45 do 11:10 – druga izpitna pola (dovoljeni pripomočki: kemično pisalo, numerično žepno računalo brez grafičnega zaslona in brez možnosti simbolnega računanja, ravnilo)

STROJNIŠTVO
od 09:00 do 09:30 – prva izpitna pola (dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka)
od 09:30 do 09:40 – odmor
od 09:40 do 11:10 – druga izpitna pola (dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka, geometrijsko orodje, žepno računalo, strojniški priročnik, tabele in enačbe)

VZGOJA PREDŠOLSKEGA OTROKA
od 09:00 do 09:30 – prva izpitna pola
od 09:30 do 09:40 – odmor
od 09:40 do 10:40 – druga izpitna pola

Predlog tem za 4. predmet pripravijo mentorji in kandidati. Temo in mentorja potrdi Šolska maturitetna komisija, ki določi tudi ostale pogoje in roke za začetek, dokončanje in oddajo izdelka.

Zagovor opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Mentor je praviloma izpraševalec ali član izpitne komisije. Vprašanja, povezana z izdelkom oziroma storitvijo, postavlja kandidatu izpraševalec. Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave na odgovor.

  • vloga za odobritev teme in naslova izdelka oz. storitve za 4. predmet poklicne mature (dodaj link)
  • sklep (obrazec) (dodaj link)
  • točkovnik (po programih) – ekonomski tehnik, logistični tehnik, strojni tehnik (dodaj link)
  • priporočila za izdelavo izdelka oz. storitve – ekonomski tehnik, logistični tehnik, strojni tehnik (dodaj link)
  • praktični primeri za izdelavo izdelka oz. storitve – ekonomski tehnik (dodaj link)

Navodila za točkovanje določita državna predmetna komisija (za pisni del 1. in 3. predmeta) in strokovni aktiv posameznega strokovnega področja (za ustni del 1. in 3. predmeta ter za 2. in 4. predmet):

  • Pri izpitu je mogoče dobiti največ 100 točk, pri tem pa se upoštevajo točke, dobljene pri vseh delih izpita.
  • Število točk, ki jih kandidat doseže pri vseh delih izpita iz posameznega predmeta, se na podlagi vnaprej določenih meril pretvori v oceno.
  • Z merili za pretvorbo točk v ocene se določi število točk (meja) za posamezne ocene. Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1).
  • Ne glede na to pa je kandidat pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, pri tem predmetu ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
  • Merila za pretvorbo točk v ocene določi državna komisija za PoM na predlog državne predmetne komisije (za 1. in 3. predmet) in strokovni aktiv posameznega strokovnega področja, ki je pripravljal izpitno gradivo (za 2. in 4. predmet). Določita jih za spomladanski rok, jesenski in zimski izpitni rok.
  • Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate, ki so opravljali maturo.

Ocenjevanje je delno eksterno (enotni izpitni red za vse kandidate, pisni del pri prvem in tretjem predmetu enoten za vse, isti dan ob isti uri, enotna merila za točkovanje, enotna merila za pretvorbo točk v ocene, dva neodvisna ocenjevalca druge izpitne pole pri slovenščini in tujih jezikih, enotna navodila za pripravo 2. in 4. predmeta). Znanje se ocenjuje v skladu z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom. Tako so določeni tudi deli izpita iz posameznega predmeta: pisni izpit, ustni izpit, praktični izpit in zagovor praktičnega izpita. Če kandidat izpita ali dela izpita ni opravil, se izpit ali del izpita točkuje z nič točkami, razen v primerih, ko je s Pravilnikom o poklicni maturi določeno drugače.

Pri pisnem izpitu vsak kandidat dobi šifro, njegov ime in priimek sta ocenjevalcem neznana, kar zagotavlja anonimnost, pravičnost, nepristranskost. Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina, tuji jeziki) in se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.

Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma predavatelj, ki je kandidata poučeval strokovni/e predmet/e. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca. Praktični izpit (izdelek, storitev) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se točkuje ločeno.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno – splošni učni uspeh je vsota doseženih ocen in je izražen v točkah. V skladu z ocenjevalno lestvico lahko doseže kandidat pri 1. predmetu poklicne mature pozitivne ocene 2-8, pri 2., 3. in 4. predmetu pa 2-5. Najvišje možno število točk je 23 točk (1 x 8 + 3 x 5).

Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se podeli maturitetno spričevalo s pohvalo, in to slovesno (zlati maturant). Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemen splošni uspeh.

Pravico do popravnega izpita poklicne mature ima kandidat, ki je dosegel pozitivni oceni vsaj pri dveh predmetih. Ocene lahko popravlja še dve leti po opravljanju PoM na isti šoli. Če ocen ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti. Ponovno opravljanje poklicne mature v celoti ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Pri ponovnem opravljanju poklicne mature v celoti se rezultati preteklega opravljanja poklicne mature ne upoštevajo. Kandidatu se trajno prizna le pozitivna ocena, dosežena pri storitvi oziroma izdelku. Lahko pa kandidat ponovno opravlja storitev ali izdelek; v tem primeru se upošteva boljša ocena.

Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko izboljša pozitivne ocene pri posameznih predmetih in s tem tudi splošni uspeh. Predpisi omogočajo izboljševanje ocene samo enkrat, in to samo v dveh letih po tem, ko je kandidat maturo uspešno opravil.

Prispevek je nastal na podlagi Navodil o izpitnem redu pri poklicni maturi in Pravilnika o poklicni maturi ter služi kot pripomoček kandidatom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki pristopajo k poklicni maturi.

PISNI IZPIT

  1. Pisni izpit iz 1. in 3. izpitne enote opravljajo vsi kandidati v Republiki Sloveniji istega dne z začetkom ob 9. uri. Začetek izpita pomeni čas, ko kandidati začnejo reševati izpitne pole.
  2. Izpit nadzirata dva nadzorna učitelja, ki nista učitelja predmeta, iz katerega se opravlja izpit.
  3. Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut (čas za vsak predmet je točno določen).
  4. Izpitni komplet je sestavljen iz izpitnih pol in ocenjevalnega obrazca.
  5. Šolska maturitetna komisija določi kandidate v skupine po izpitnih prostorih in imenuje nadzorne učitelje. Skupine se oblikujejo po abecednem redu.
  6. Razvrstitev kandidatov in nadzornih učiteljev se objavi na dan izpita najmanj eno uro pred začetkom pisanja. Pri vhodu v izpitni prostor mora biti objavljen sedežni red.
  7. Vsak kandidat mora imeti svojo mizo, vsi stoli morajo biti obrnjeni v isto smer. Vsi prostori morajo biti pregledani.
  8. Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom 20 minut pred začetkom pisanja.
  9. Kandidat lahko zamudi začetek pisnega izpita do 30 minut, vendar se v tem primeru čas izpita ne podaljša.
  10. Kandidati imajo pri izpitu le pripomočke, dovoljene z izpitnim katalogom in sklepi organov, pristojnih za izvedbo poklicne mature. Vse predmete, ki bi lahko motili potek izpita, morajo izključiti in odstraniti (telefone). Torbe, oblačila itd. morajo pustiti v drugem prostoru, kamor imajo vstop šele po končanem izpitu.
  11. Od poklicne mature 2015 se ure štejejo kot nedovoljen pripomoček.
  12. Vsak kandidat mora imeti svojo mizo. Če so dvosedežne, sedijo vsi na isti strani mize. Razmik med središči stolov mora biti najmanj 1,5 m.
  13. Pri sebi morajo imeti osebni dokument s fotografijo, ki ga položijo na rob mize.
  14. Pisni izpit se začne, ko nadzorni učitelj kandidatom razdeli izpitno gradivo in jih posebej opozori, da preverijo, ali so prejeli vse gradivo, potem preberejo navodila in se po njih ravnajo. Nato kandidati izpitno gradivo opremijo s šiframi.
  15. Kandidati naj preverijo, če se šifre v kuverti ujemajo z nalepko na kuverti.
  16. Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja, naloge morajo reševati samostojno, med seboj se ne smejo pogovarjati in motiti poteka izpita.
  17. Nadzorni učitelj kandidate seznani z navodili, s pravili izpitnega reda, z ravnanjem s šiframi ter posledicami kršitev.
  18. Vrečke z izpitnimi polami bo odprl nadzorni učitelj pred kandidati neposredno (5 minut) pred začetkom izpita.
  19. Nato na izpitno polo, ocenjevalne liste in konceptne liste kandidati nalepijo oz. napišejo svojo šifro.
  20. Zatem se preberejo navodila na prvi strani izpitne pole.
  21. Če sta pri izpitu dve poli, nadzorni učitelj najprej razdeli prvo in jo na koncu pisanja pobere, nato pa razdeli drugo.
  22. Med 1. in 2. polo je 10 minut odmora (razen pri matematiki). Med odmorom kandidati ne zapuščajo prostora.
  23. Za pisanje osnutka se uporabljajo za to določeni konceptni listi, ki morajo imeti nalepljeno šifro kandidata.
  24. Kandidati morajo pisati s predpisanimi pisali, navedenimi na izpitni poli. Če se zmotijo, odgovor prečrtajo in ga napišejo na novo.
  25. Prvih 30 minut (velja za cel izpit) po začetku pisnega izpita in praviloma zadnjih 15 minut (velja za del izpita) pred iztekom časa, določenega za pisni izpit, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora.
  26. Kandidat lahko odda svoj izdelek pred iztekom časa, določenega za izpit in zapusti prostor, razen zadnjih 15 minut pred zaključkom izpita.
  27. Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega učitelja zapusti prostor le po en kandidat, odsotnost traja lahko največ 5 minut. Daljšo odsotnost lahko učitelj dovoli le v izjemnih primerih.
  28. Pri predčasnem zaključku izpita, vendar ne zadnjih 15 minut, kandidat odda vse izpitno gradivo nadzornemu učitelju.
  29. Nadzorni učitelj med pisanjem ne daje nobenih pojasnil. Če kandidat česa ne razume, mora reševati izpitno polo naprej. V primeru, da je bila v nalogi napaka, se naloga pri ocenjevanju ne bo upoštevala.
  30. Če sta pri pisnem izpitu dve izpitni poli, nadzorni učitelj na začetku pisnega izpita razdeli samo prvo izpitno polo in jo po koncu pisanja pobere, nato razdeli drugo izpitno polo.
  31. Za prvo izpitno polo je lahko največ 10 minut odmora. Tudi v tem času veljajo vsa pravila izpitnega reda.
  32. Po koncu izpita učitelj pozove kandidate, da je čas potekel, kandidati morajo takoj prenehati s pisanjem in izdelek pustiti na robu mize.
  33. Kandidat, ki je izpit pričel, mora gradivo tudi oddati.

Prosimo kandidate, da pri pisanju ne uporabljajo zgolj velikih črk, ker bo naloga točkovana z nič točkami.

USTNI IZPIT

  1. Pri izvedbi ustnega izpita se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za pisni izpit.
  2. Šolska maturitetna komisija objavi najkasneje tri dni pred začetkom obdobja ustnih izpitov na oglasni deski ali drugem dostopnem mestu imena članov šolskih izpitnih komisij, poimenski razpored kandidatov, izpitne prostore ter čas opravljanja ustnega izpita pri določenem predmetu.
  3. Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo.
  4. Izpraševalec pri ustnem izpitu je učitelj, ki izpolnjuje pogoje za učitelja tega predmeta in je praviloma kandidata poučeval v zaključnem letniku.
  5. Ustni izpit se začne, ko predsednik šolske izpitne komisije pokliče kandidata, da si izbere izpitni listek.
  6. Izpitni listki morajo biti predloženi tako, da pri izbiri izpitnega listka kandidat ne more videti vsebine izpitnega listka.
  7. Ustni izpit traja največ 20 minut. Kandidat ima pred začetkom ustnega izpita pravico do 15 minutne priprave. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.
  8. Kandidat odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Kandidat ima pravico enkrat zamenjati izpitni listek.
  9. Izpraševalec lahko kandidatu postavlja dodatna vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka.
  10. Izpitni listki se vrnejo v komplet izpitnih listkov.

PRIPRAVA IN ZAGOVOR IZDELKA OZIROMA STORITVE ALI SEMINARSKE NALOGE
(zagovor praktičnega dela izpita iz četrtega predmeta)

  1. Kandidat opravlja zagovor pred šolsko izpitno komisijo.
  2. Mentor oziroma nadzornik je praviloma izpraševalec ali član izpitne komisije.
  3. Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom najmanj 20 minut pred začetkom izpita. Nadzornik preveri njihovo identiteto.
  4. Zagovor se začne tako, da predsednik šolske izpitne komisije pokliče kandidata, da predstavi in utemelji svoj izdelek, storitev oziroma izpitni nastop.
  5. Vprašanja, povezana s seminarsko nalogo, izdelkom oziroma storitvijo postavlja kandidatu izpraševalec.
  6. Zagovor izpita traja največ 20 minut.
  7. Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave.

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA POKLICNO MATURO – PISNI DEL

SLOVENŠČINA
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
MATEMATIKA
VZGOJA PREDŠOLSKEGA OTROKA

PRIMERI USTNIH VPRAŠANJ NA POKLICNI MATURI

SLOVENŠČINA (dodaj link)
GOSPODARSTVO (dodaj link)
LOGISTIKA (dodaj link)
VZGOJA PREDŠOLSKEGA OTROKA (dodaj link)
STROJNIŠTVO (dodaj link)
ANGLEŠČINA (logistični tehnik) (dodaj link)
ANGLEŠČINA (predšolska vzgoja) (dodaj link)
ANGLEŠČINA (strojništvo) (dodaj link)
ANGLEŠČINA (ekonomski tehnik) (dodaj link)
MATEMATIKA (dodaj link)

KRŠITVE KANDIDATOV PRI IZPITU SO:

  • vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo
  • posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov
  • oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje
  • prepisovanje ali dopustitev prepisovanja
  • uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomočkov oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov
  • motenje poteka izpita
  • ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje
  • predložitev dela drugega kandidata
  • posedovanje gradiva z oznako izpitne tajnosti
  • zamenjava identitete kandidata

Če ocenjevalci pri ocenjevanju ugotovijo domnevne primere prepisovanja, razvidne iz primerjave izpitnih izdelkov, nanje opozorijo maturitetne organe, ki ustrezno ukrepajo. Kandidatu, ki pri izpitu krši maturitetna pravila, lahko v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi izrečejo naslednji ukrepi:

  • opomin
  • prekinitev reševanja izpitne pole
  • prekinitev dela izpita
  • razveljavitev vseh opravljenih izpitov poklicne mature

V primeru prekinitve se izpitna pola ali del izpita oceni z nič točkami. V primeru zamenjave identitete kandidata ali posedovanja gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine potek izpita in razveljavi vse opravljene izpite poklicne mature.

POSTOPEK IZREKANJA UKREPOV

  • ukrepi se praviloma stopnjujejo
  • opomin izreče nadzorni učitelj oziroma mentor, ostale ukrepe pa šolska maturitetna komisija
  • v primeru ugotovljene kršitve nadzorni učitelj oziroma mentor nemudoma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ugotovi dejansko stanje
  • o ukrepu odloči šolska maturitetna komisija takoj, sklep o tem pa kandidatu izda v 24 urah po ugotovitvi kršitve
  • zoper sklep šolske maturitetne komisije lahko kandidat v 3 dneh po prejemu sklepa vloži zahtevo za varstvo pravic, o zahtevi odloči komisija za varstvo pravic iz 80. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS št. 79/06) v 30 dneh po prejemu zahteve
  • če nadzorni učitelj prekine izpit, naroči kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita
  • šolska maturitetna komisija o vseh ukrepih obvesti državno komisijo

KANDIDAT SE LAHKO PRITOŽI IZ RAZLIČNIH RAZLOGOV:

  • vloži pritožbo, če meni, da so bili med samim izvajanjem nekega izpita ali dela izpita (pisni, ustni oziroma praktični del) kršeni pravila izvajanja poklicne mature in postopki, ki jih določa zakon ali prepisi, sprejeti na njegovi podlagi; takšno pritožbo mora kandidat vložiti z ustrezno utemeljitvijo naslednji dan po opravljanju konkretnega dela izpita, za katerega velja pritožba
  • zahteva od šole vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje ter merila za pretvorbo točk v ocene); takšno zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov
  • vloži pisni ugovor na način izračuna ocene ali na oceno najpozneje naslednji dan po vpogledu; ugovor mora biti obrazložen, če meni, da njegov izpitni izdelek ni bil pravilno točkovan oziroma ocena ni bila pravilno izračunana ali pa je bil neustrezno ocenjen pri izpitu

IC GEOSS mora na podlagi kandidatovih pritožb izpeljati ustrezne postopke. Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori na oceno sprejme šolska maturitetna komisija, so dokončne.

Šolska maturitetna komisija (ŠMK) za poklicno maturo 2018/19
predsednica – Sabina Rovšek
tajnica – Klavdija Mali
namestnica predsednice – Sandra Katić
član – Miklavž Šef
član – Stanko Miklič

Poklicna matura se izvaja v skladu z naslednjimi zakoni in pravilniki:

ZAKON O MATURI
PRAVILNIK O POKLICNI MATURI
PRAVILNIK O NAČINU IZVAJANJA MATURE ZA KANDIDATE S POSEBNIMI POTREBAMI
PRAVILNIK O VAROVANJU IZPITNE TAJNOSTI PRI MATURI
NAVODILA O IZPITNEM REDU PRI POKLICNI MATURI

Poklicno maturo vodi in koordinira državna komisija za poklicno maturo, ki opravlja zakonsko predpisane naloge.

Informacije v zvezi s poklicno maturo dobite pri tajnici šolske maturitetne komisije Klavdiji Mali po predhodnem dogovoru v referatu IC Geoss, na e-naslovu klavdija@ic-geoss.si ali na naši telefonski številki.