Kdor ima knjižnico in vrt, ima vse 

»Kdor ima knjižnico in vrt, ima vse«, je zapisal Cicero in v teh dneh to še kako drži. Situacija povezana z boleznijo COVID-19, s katero se trenutno soočamo po vsem svetu, ni enostavna. Da bi preprečili širitev okužbe večino časa preživljamo doma in ker je pomlad tik pred vrati (no vsaj tako smo mislili, dokler ni začelo snežiti) lahko začnemo načrtovati in izvajati vrtnarske aktivnosti. Za tiste srečneže, ki imajo ob hiši vrtiček ali kos zemlje to sploh ni problem, tisti v stanovanjskih blokih, pa se lahko znajdejo drugače. Idej, kako vrtnariti brez vrta, na svetovnem spletu ne manjka, potrebno je samo kanček iznajdljivosti.

V okviru projekta MeTURA – Nazaj h koreninam, ki je financiran iz programa Erasmus+, načrtujemo izvedbo aktivnosti terapevtskega vrtnarjenja in terapevtskega kuhanja za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine. Obe aktivnosti krepita posameznikovo samostojnost, samozavest in izboljšujeta počutje. Tokrat se bomo osredotočili na pozitivne učinke, ki jih terapevtsko vrtnarjenje nudi osebam z motnjami v duševnem razvoju in prav tako tudi ostalim vrtnarjem.

Kaj pravzaprav je terapevtsko vrtnarjenje? Terapevtsko vrtnarjenje ali terapevtska hortikultura (poznano tudi kot socialna in terapevtska hortikultura) je postopek uporabe rastlin in vrtov za izboljšanje fizičnega in duševnega počutja, spodbujanje učenja in razvoja spretnosti ter izboljšanje socialne vključenosti in sodelovanja v skupnost. Terapevtsko vrtnarjenje je del sektorja narave, zdravja in dobrega počutja, ki zajema vse dejavnosti, ki uporabljajo naravo in ukvarjanje z naravo kot način krepitve zdravja in dobrega počutja.

Prednosti trajnega in aktivnega zanimanja za vrtnarjenje vključujejo:
• Izboljšano fizično zdravje, kot posledica izvajanja namenske vadbe ali prek učenja kako uporabljati ali krepiti mišice za izboljšanje gibljivosti, spretnosti itd.
• Izboljšano duševno zdravje, na primer pridobivanje občutka koristnosti in dosežkov.
• Priložnost za povezovanje z drugimi – zmanjšanje občutkov izolacije ali izključenosti, iskanje nove teme pogovora itd.
• Imeti priložnost in razlog za izhod na prosto in v naravo v pozitivni, negovalni vlogi. Biti na prostem, imeti stik z naravo in opazovati rastline rasti izboljša počutje – vse stvari, za katere vemo, da so pomembne za nas kot ljudi.
• Razvijanje novih veščin, učenje o pridelavi hrane, kaj je dobro jesti, krepitev samozavesti z novimi znanji in njihova uporaba za pridobivanje delovnih ali funkcionalnih veščin, ki vodijo k povečanju zaposlitvenih možnosti.

Terapevtsko vrtnarjenje prinaša tudi:
• zmanjšanje simptomov depresije, tesnobe in stresa,
• izboljšanje simptomov povezanih z demenco,
• izboljšana samozavest, zaupanje in razpoloženje,
• povečana pozornost in sposobnost spoznanja,
• sreča, zadovoljstvo in boljša kakovost življenja,
• občutek miru ali sprostitve,
• občutki varnosti in zaščite.

K aktivnostim terapevtskega vrtnarjenja smo povabili člane Društva Sožitje Litija in Šmartno in uporabnike Varstveno delovnega centra Zagorje ob Savi, enota Litija ter njihove družine. Skupaj bomo v bližini SVC Litija pripravili visoke grede in zasadili rastline, preizkušali metodologijo, razvito tekom projekta, ter preverjali učinke terapevtskega vrtnarjenja. Kar bo zraslo na vrtičku bomo nato tudi skuhali na delavnicah terapevtskega kuhanja.

Če terapevtsko vrtnarjenje zanima tudi vas in bi želeli pomagati pri izvajanju projekta oz. bi se s svojim odraslim družinskim članom z motnjami v duševnem razvoju želeli pridružiti aktivnostim pišite na info@ic-geoss.si ali pokličite na 031 759 355.

2020-03-25T17:30:43+02:00