Kako lahko starše priseljenih otrok bolje vključimo v šolo?

Ozadje

Evropske šole postajajo vse bolj raznolike. V razredih je vedno več učencev iz različnih etnično-kulturnih, verskih in jezikovnih okolij. Vendar pa obstaja precejšnja razlika med učnim uspehom domačih učencev in učencev z migracijskim ozadjem (OECD, 2019). Močan in pozitiven odnos med starši in šolami ima pomembno vlogo pri razvoju in učnem uspehu otrok (Sheldon, 2009). Čeprav si starši migranti prizadevajo po svojih najboljših močeh podpirati svoje otroke, naletijo na številne ovire. Zlasti prva generacija staršev migrantov pogosto nima dovolj znanja o šolskem sistemu države gostiteljice ter se sooča s kulturnimi in jezikovnimi ovirami, ki jim preprečujejo interakcijo z ravnateljem, učitelji in drugimi akterji šole (Cerna, 2019). Zato obstaja velika potreba po povečanju in olajšanju vključevanja teh staršev.

Uvod – o projektu

Namen projekta Vključevanje staršev priseljenih otrok (P2T-SKUPNOST) je izboljšati zmožnosti staršev migrantov, da bi bili bolj vključeni v izobraževanje svojih otrok. P2T je 24-mesečni projekt Erasmus+ (številka projekta: 2022-1-BE02-KA220-ADU-000087395). V okviru tega projekta bodo v osnovnih šolah in drugih izobraževalnih ustanovah organizirane izobraževalne delavnice za obveščanje staršev o izobraževalnem sistemu na splošno in še posebej o šolskih zadevah ter spodbujena njihovih jezikovnih zmožnosti in digitalnih spretnosti. Enako pozornost bomo namenili izkušnjam in strokovnemu znanju staršev, da bi jih opolnomočili in vzpostavili pozitivne odnose s šolami njihovih otrok. Pri tem projektu sodeluje sedem organizacij iz petih evropskih držav: Compass (Avstrija), Centro Per Lo Sviluppo Creativo Danilo Dolci in Ubuntu (Italija), OCMW Menen in VIVES (Belgija), KMOP (Grčija) in IC Geoss (Slovenija).

Poleg staršem priseljenih otrok je ta projekt namenjen tudi njihovim otrokom in šolskemu osebju. Učitelji se v okviru tega projekta učijo kako vzpostaviti kulturno občutljivejši dialog s priseljenimi starši, kako jih bolj podpirati, vključevati itd. Posredno je cilj tega projekta tudi izboljšati učno uspešnost otrok migrantov. Otroci so v šoli običajno uspešnejši, če so njihovi starši aktivno vključeni v šolski proces, komunicirajo s šolo, se udeležujejo šolskih prireditev, pomagajo pri šolskem delu in nudijo inštrukcije.

Metodologija – intervjuji

Da bi dobili vpogled v potrebe staršev priseljenih otrok, je bilo izvedenih več fokusnih skupin z vsaj 15 starši migranti iz vsake evropske partnerske države. Skupina anketiranih staršev je bila precej raznolika. V petih sodelujočih državah je bilo skupaj vključenih 25 narodnosti. Največ staršev je bilo iz Ukrajine (11 % vseh staršev), sledili so jim starši iz Maroka (9 %). V fokusnih skupinah so starše spraševali o njihovih potrebah, o čem želijo več informacij v zvezi s šolo in kako zaznavajo stik s šolo. Poleg tega so bile izvedene spletne ankete med vsaj 15 pedagoškimi delavci iz vsake evropske partnerske države, da bi bolje razumeli njihove odnose s starši migranti. Projektni partnerji so učitelje spraševali o njihovem pogledu na vključevanje staršev, o njihovih odnosih s starši migranti ter o tem, kako si šola in oni sami prizadevajo izboljšati vključevanje staršev. Pri tem je pomembno opozoriti, da so bili v nekaterih državah anketirani učitelji in starši iz ene same šole, zato rezultati niso reprezentativni.

Podatki iz intervjujev so bili analizirani, obdelani in zbrani v petih nacionalnih poročilih, ki so vključevala tudi najboljše prakse, številke, literaturo, pravne informacije itd., povezane z vključevanjem staršev. Ta nacionalna poročila so bila sestavljena v eno mednarodno poročilo, prevedeno v slovenščino, italijanščino, grščino, nizozemščino in nemščino.

Rezultati

Rezultati intervjujev s starši migranti in pedagoškimi delavci so pokazali, da je treba na obeh straneh sprejeti dodatne ukrepe na področju vključevanja staršev priseljenih otrok v šolski proces. Pogovori s starši so pokazali, da so bili v vseh partnerskih državah na splošno zadovoljni s komunikacijo s šolo in da so se dobro počutili v stiku s šolskim osebjem. Vendar so starši migranti poročali, da trenutno premalo sodelujejo pri šolskih pobudah in dejavnostih, kar so opravičili z nepoznavanjem jezika ter pomanjkanjem časa ter pomanjkanjem posebnih dejavnosti za njihovo sodelovanje v šoli. Starši so izrazili potrebo po dejavnostih, ki se osredotočajo na učenje jezika (27 % vprašanih staršev), načine za podporo otrokovemu učenju (20 %), informacije o šolskem sistemu (13 % vprašanih staršev), učenje digitalnih veščin (13 % vprašanih staršev) in pomoč pri upravljanju (13 % vprašanih staršev).
Spletni intervjuji s pedagoškim osebjem so pokazali, da obstajajo razlike med državami, ko smo jih vprašali, v kolikšni meri so po njihovem mnenju starši priseljenih otrok dovolj vključeni. V Belgiji je 81 % učiteljev prepričanih, da so dovolj vključeni v šolo, medtem ko je v Grčiji in Avstriji le 25 % oziroma 33 % učiteljev prepričanih, da so dovolj vključeni. V Sloveniji in Italiji so mnenja precej deljena. V Sloveniji je 44 % vprašanih prepričanih, da so dovolj vključeni, v Italiji pa je ta delež s 67 % le nekoliko višji. Učitelji so večinoma navedli potrebo po učenju jezika države gostiteljice, spoznavanju šolskega sistema in pomoči otrokom pri opravljanju domačih nalog. Presenetljivo je, kako se te potrebe prekrivajo s potrebami, ki so jih navedli starši.

Partnerska srečanja

Na partnerskih srečanjih novembra 2022 in marca 2023 so se srečali učitelji iz različnih držav. Na teh partnerskih srečanjih so imeli priložnost pridobiti nove izkušnje in si med seboj izmenjati najboljše prakse. Na prvem partnerskem srečanju je bila organizirana okrogla miza, na kateri so imeli priložnost izmenjati izkušnje. Poleg tega so skupaj razmišljali tudi o tem, kakšne so po njihovem mnenju potrebe staršev priseljenih otrok v njihovih šolah. Vsi učitelji so predstavili tudi svoje šole. Ob koncu partnerskega srečanja so si ogledali tudi šolo Litija. Na drugem partnerskem srečanju so učitelji z ostalimi delili dobre prakse iz svojih šol.

Delavnice s starši migranti

Potrebe, ki so bile obravnavane v okviru nacionalnih raziskav, so bile prenesene v participativne delavnice s starši priseljenih otrok, ki jih je pripravil avstrijski partner Compass v sodelovanju z drugimi partnerji.
Na partnerskem srečanju marca so se povabljeni učitelji in partnerji seznanili z vsebino delavnic, se naučili, kako komunicirati s starši, kako zanje pripraviti delavnice, ki ustrezajo njihovim potrebam, se učiti drug od drugega z izmenjavo najboljših praks itd. z metodo usposabljanja trenerjev.
V naslednjih osmih mesecih bodo ti učitelji in/ali partnerji izvajali delavnice za starše priseljenih otrok v svojih lokalnih skupnostih. Namen teh delavnic je izboljšati digitalne in jezikovne spretnosti, poznavanje izobraževalnega sistema, občutek pripadnosti šoli in lokalni skupnosti ter vzpostaviti podporne mreže, kar bo okrepilo sposobnost staršev, da podpirajo učenje svojih otrok in izboljšalo odnos med starši in učitelji.

Moduli za posamezno državo bodo oblikovani na podlagi tega, kar so se izobraževalci naučili med usposabljanjem trenerjev, potreb, ki so se pokazale med pogovori s starši in šolskim osebjem, posebnega lokalnega šolskega konteksta in značilnosti skupine staršev. Delavnice bodo ponujene na interaktiven način, pri katerem bodo starši migranti povabljeni k aktivnemu sodelovanju. Vsaka delavnica se osredotoča na določeno temo, ki se je pojavila med razgovori. Skupno bo osem delavnic, vsaka od njih bo ponujala interaktivne dejavnosti. Delavnice so vedno sestavljene iz treh delov: uvodnega dela, ki ga sestavljajo lomilec ledu, interaktivnega osrednjega dela in zaključnega dela, v katerem starši razmišljajo o poteku in vsebini delavnice. Pred tem so bili pripravljeni moduli, ki opisujejo različne možne dejavnosti, ki jih je mogoče uporabiti na delavnicah. Partnerji naj bi nato sami prilagodili dejavnosti svojemu kontekstu in staršem.

Vsako delavnico bodo ocenili starši in izvajalci, da bi razumeli dodano vrednost za starše ter dodatno razvili vsebino in dejavnosti delavnic. Ob koncu projekta bo pripravljen navdihujoči vodnik, ki bo vključeval module in pomembna spoznanja, pridobljena v pilotni fazi.

V Litiji bomo z izvajanjem delavnic za starše priseljenih otrok pričeli v jeseni 23. Več informacij na eu-projects@ic-geoss.si

Skupnost prakse

Poleg tega bo vzpostavljena spletna skupnost prakse (CoP) za vse učitelje, šole in organizacije, ki sodelujejo in/ali se zanimajo za temo projekta P2T-SKUPNOST. V njej bo ta skupina ljudi delila informacije in najboljše prakse, si zastavljala vprašanja in izmenjevala ideje, da bi okrepila svoje sposobnosti. Skupina sodelujočih se bo v rednih časovnih presledkih sestajala prek spleta, da bi si izmenjala nove informacije in izkušnje. To skupnost bodo dodatno okrepili nekateri lokalni dogodki za razširjanje informacij.

Besedilo pripravila: Jana Verguchten, Hogeschool VIVES

Reference

OECD (2019). PISA 2018. Vpogledi in razlage. Dostopno 20. marca 2023 iz PISA 2018 Insights and Interpretations FINAL PDF.pdf (oecd.org)

Sheldon, S. B. (2009). In Partnerstvo med šolo, družino in skupnostjo: V vašem priročniku za ukrepanje. (3. izdaja). ZDA: Corwin Press.

Carling, J. (2017). Primer za vključitev. Pridobljeno s spletne strani https://meaningofmigrants.org/the-case-for-being-inclusive/.

Vabljeni, da obiščete spletno stran projekta, kjer boste našli dobre prakse vključevanja staršev priseljenih otrok v sodelujočih projektnih državah.